Krepitev imunskega sistema

V zimskem obdobju so v porastu okužbe dihal z virusi in bakterijami. Verjetnost okužbe z njimi lahko zmanjšamo z različnimi ukrepi, npr.: zdravo prehrano, gibanjem, zadostno količino kakovostnega spanja in obvladovanjem stresa. Lahko pa si tudi pomagamo z dodajanjem določenih zdravil ali prehranskih dopolnil. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj najpogostejših snovi, ki jih za ta namen uporabljamo.
Ameriški slamnik (lat. Echinacea purpurea) je zdravilna rastlina, ki se uporablja za preprečevanje in zdravljenje prehladov. Dokazano krepi delovanje imunskega sistema. Ameriški slamnik se nahaja v različnih farmacevtskih oblikah: tabletah, sirupih, kapljicah. Najučinkovitejši je pri jemanju ob prvih znakih prehlada, lahko pa se uporablja tudi pri že razvitem prehladu. Priporočljivo jemanje je do osem tednov. Uporaba je odsvetovana pri osebah, ki se zdravijo z imunosupresivi, bolnikih z avtoimunskimi obolenji, otrocih mlajših od štirih let (odvisno od pripravka) ter nosečnicah in doječih materah.
Betaglukani so naravni polisaharidi. Prisotni so v glivah in nekaterih rastlinah (npr. ovsu). Aktivirajo imunski sistem preko vezave na receptorje obrambnih celic, ki betaglukane prepoznajo kot tujek in sprožijo imunski odgovor. Omogočajo zaščito pred obolenji dihal, saj spodbujajo in krepijo naravno imunsko odpornost organizma ter pomagajo imunskemu sistemu prepoznati in uničiti tujke (bakterije, viruse, parazite in glive). Primerni so za otroke, starejše od enega leta, v obliki sirupa, in za odrasle v obliki kapsul ali tablet. Jemati jih je potrebno pol ure pred obrokom, priporočljiva pa je sočasna uporaba vitamina C. Odsvetovana je uporaba pri bolnikih, ki uporabljajo imunosupresive, imajo presajene organe, nosečnicah in doječih materah.
Aminokisline gradijo beljakovine, ki so ključne za delovanje imunskega sistema (npr. encime), sodelujejo pa tudi pri obnovi poškodovanih celic in se vključujejo v različne procese imunskega odgovora. Na voljo so v obliki praškov, dodane pa imajo še druge snovi za krepitev imunskega odziva npr. vitamine C, B6, B12 ter baker, cink in selen. Jemati se jih lahko začne ob prvih znakih prehlada oziroma preventivno. Posebnih omejitev za njihovo uživanje ni, vendar naj se osebe z ledvičnimi težavami pred njihovo uporabo posvetujejo z zdravnikom. Pripravki z aminokislinami, namenjenimi za krepitev imunskega sistema, niso primerni za jemanje pri otrocih, mlajših od 14 let, nosečnicah in doječih materah.
Pripravke z vitamini in minerali je potrebno jemati v priporočenih odmerkih, običajno med jedjo ali po njej. V primeru dolgotrajne uporabe sledimo cilju, da ne presežemo 100-odstotnega priporočenega dnevnega vnosa, ki je običajno naveden tudi na izdelku. Ta je lahko presežen, če se izdelek uporablja krajše časovno obdobje (npr. ob okužbi), vendar se tudi v tem primeru ne sme preseči zgornje sprejemljive meje dnevnega vnosa. Npr. za vitamin C priporočeni dnevni vnos za odraslega znaša 90 mg, zgornja sprejemljiva meja vnosa je 2000 mg. Za vitamin D pa je za odrasle (18 – 65 let) v novih slovenskih smernicah za zadostno preskrbljenost z vitaminom D priporočljivo jemanje v odmerku 800–1000 i. e. dnevno, pri starejših odraslih (> 65 let) pa 1000–2000 i. e. dnevno. Kot zgornja sprejemljiva meja dnevnega vnosa se navaja dnevni odmerek 4000 i. e. Pri otrocih, nosečnicah in doječih materah se uporabljajo multivitaminski pripravki s prilagojeno sestavo, namenjeno prav njim. Dodajanje vitaminov in mineralov načeloma ni smiselno, če posameznik zaužije dovolj vitaminsko bogate hrane (sveža sadje in zelenjava) in je ustrezno prehranjen.
Med minerali se za krepitev imunskega sistema najpogosteje uporabljata selen in cink. Delujeta sinergistično: skupaj zmanjšujeta vnetje in krepita imunski odziv. Zadosten vnos preko prehrane ali prehranskih dopolnil je pomemben, a lahko presežen vnos povzroči neželene učinke. Priporočen dnevni vnos pri odraslih za cink je 10 mg (najvišji dovoljeni odmerek: 25 mg/dan), za selen pa 55 μg/dan (najvišji dovoljeni odmerek: 255 μg/dan).
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki z vzdrževanjem zdrave in stabilne mikrobiote prispevajo k razvoju in delovanju imunskega sistema. Preučevani so bili različni sevi, npr. Lactobacillus rhamnosus GG, Bifidobacterium lactis BB-12, Lactobacillus acidophilus. Probiotike naj bi jemali skozi daljši čas (nekaj mesecev), saj le tako lahko izkazujejo vse zdravju pozitivne učinke. Lahko se jih začne jemati ob začetku bolezni, še bolje pa preventivno v obdobjih povečanega tveganja za okužbe. Uporabljajo se lahko pri otrocih in odraslih, za krajši ali daljši čas (nekaj mesecev). Priporočajo se tudi ob zdravljenju z antibiotiki, saj lahko ti porušijo črevesno floro. Pri tem je potrebno upoštevati ustrezen časovni razmak med zaužitim antibiotikom in probiotikom, ki naj znaša vsaj 2-3 ure, da ne pride do izničenja učinka. Priporočen odmerek določenega probiotičnega seva naj znaša 1-10 milijard CFU (kolonijskih enot) na dan. Osebe z oslabljenim imunskim sistemom (npr. nedavno presajenimi organi, bolniki s HIV) probiotikov ne smejo uživati, še vedno pa lahko uživajo prebiotike – hrano za zdrave bakterije, ki že naseljujejo črevo (npr. oves, nezrele banane, leča).
Mnogi odrasli se poslužujejo tudi uporabe matičnega mlečka. Proizvajajo ga čebele dojilje, stare 5–12 dni, in z njim vse življenje hranijo matico, ki skrbi za preživetje vrste. Glavno merilo kakovosti matičnega mlečka je vsebnost 10-hidroksi decenojske kisline (10-HDA). Za splošno krepitev imunskega sistema je dovolj 1 g čistega matičnega mlečka dnevno. Zaužiti ga je potrebno zjutraj na tešče. Ženske z rakom dojke, pozitivnim na estrogenske receptorje, se morajo izdelkom, ki vsebujejo matični mleček, izogibati saj lahko spodbudijo njegovo napredovanje. Prav tako morajo biti pri uživanju pozorni vsi, ki so alergični na medene izdelke (vključno s propolisom).
Izdelki, ki spodbujajo imunski sistem niso primerni za vsakogar (npr. bolnike s presajenimi organi, avtoimunskimi obolenji, onkoloških bolnikih), njihovih priporočenih odmerkov pa se ne sme prekoračiti. Zato je pomembno, da se pred njihovo uporabo posvetujete tudi s farmacevti v lekarnah.