Magistralna zdravila
Danes je za uspešno zdravljenje z zdravili potrebno sodelovanje številnih strokovnjakov z več področji. Najpogosteje govorimo o sodelovanju med pacientom, zdravnikom in farmacevtom, a v ozadju so še drugi (predvsem agencija za zdravila ter farmacevtska industrija), ki pacientu omogočijo najoptimalnejše ali najugodnejše zdravljenje.
A včasih ni bilo tako. Zdravniki niso imeli na voljo zapletenih diagnostičnih aparatov, farmacevti pa ne razvejane farmacevtske industrije, ki bi skrbela za široko paleto vnaprej pripravljenih zdravil. Zdravilo je v lekarni farmacevt pripravljal sam. Pacient je v lekarno prinesel zdravnikov recept, navodilo farmacevtu, kakšno zdravilo naj pripravi. Farmacevtovo delo v lekarni se je skozi več let preusmerilo od izdelave zdravila k svetovanju za pravilno, varno in učinkovito uporabo zdravila. Zdaj v lekarni več časa namenimo pogovoru z bolnikom in opozorimo tudi na morebitne neželene učinke ter posebnosti zdravil.
Kaj so magistralna zdravila?
Magistralna zdravila pripravljamo v lekarni po navodilih zdravnika, ki nam jih posreduje zapisana na receptu, za točno določenega pacienta. Za izdelavo magistralnih zdravil so potrebne znanje in izkušnje, ki jih pridobimo v času našega šolanja in nadaljnjega usposabljanja, hkrati pa pogosto zahtevajo tudi tesno sodelovanje tako s pacientom kot tudi z zdravnikom.
Pri magistralnih zdravilih se sledi sodobnim smernicam zdravljenja. V lekarni vse pogosteje za otroke namesto praškov magistralno izdelujemo sirupe ali suspenzije, pogosto izdelamo tudi raztopine s protibolečinskimi zdravili v obliki protibolečinskih črpalk za zdravljenje bolečine pri rakavih obolenjih. Še vedno pa ostajajo mazila in kreme najpogostejša farmacevtska oblika magistralno izdelanih zdravil. Mazilne podlage, potrebne za izdelavo teh zdravil, izdeluje tudi Galenski laboratorij Gorenjskih lekarn.
Razlogi za pripravo magistralnih zdravil
Ker gre za dokaj zamuden proces, se je potrebno vprašati, zakaj pravzaprav magistralna zdravila še vedno obstajajo in zakaj jih zdravniki predpisujejo. Konec koncev pomeni vsak recept za magistralno zdravilo nekaj več dela tako za farmacevta kot tudi za zdravnika ter hkrati obveznost za pacienta, ki mora na zdravilo počakati, dokler ni pripravljeno.
- Pomanjkanje oz. nedosegljivost zdravila na trgu
Najpomembnejši, ne pa tudi najpogostejši razlog za pripravo magistralnega zdravila, je preprosto ta, da za pacienta primerno zdravilo v Sloveniji ni registrirano in/ali ga ni na trgu. Pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom je namreč dolgotrajen in drag postopek. Prav tako so se proizvajalci včasih prisiljeni umakniti s trga, saj po zdravilu ni dovolj velikega povpraševanja. V tem primeru lahko magistralno izdelano zdravilo zapolni verzel pomanjkanja zdravila. - Neprimerna jakost zdravila
Pogosteje se zgodi, da je zdravilo sicer na trgu, a je prisotno v za pacienta previsoki ali prenizki jakosti. Ljudje se med seboj razlikujemo po spolu, starosti, teži, presnovi in tudi stopnji bolezni. Zdravila, ki imajo dovoljenje za promet, so prisotna v jakostih, ki ustrezajo večini pacientov. Žal pa včasih za boleznijo, značilno za odrasle, zbolijo tudi otroci, ki običajno potrebujejo bistveno nižje jakosti zdravila. Za njih običajno pripravljamo magistralno pripravljene razredčitve v obliki praškov in suspenzij. - Neustrezna farmacevtska oblika
Prav tako niso redki primeri, ko so zdravila v za pacienta neustrezni farmacevtski obliki. Otroci in starostniki imajo pogosto težave s požiranjem večjih tablet ali kapsul. Zdravljenje jim lahko olajšamo s pripravo sirupov, suspenzij ali praškov, redkeje tudi svečk. Podobno lahko na pomoč priskočimo bolnikom, ki jim zaradi narave bolezni določene farmacevtske oblike ne ustrezajo ali jim omogočajo ustreznejše zdravljenje (npr. protibolečinske raztopine).
Prednosti in slabosti
Magistralna zdravila običajno ne vsebujejo dodanih konzervansov, stabilizatorjev in barvil. Zaradi tega so pacientu bolj prijazna, hkrati pa zahtevajo bolj stroge pogoje shranjevanja in rokovanja. Prav zato pa je njihov rok uporabnosti krajši. Običajen rok uporabnosti za trdne oblike zdravil, kot so kreme, mazila in praški, je en mesec. Za nekatere oblike, kot so sirupi, suspenzije in kapljice, še posebej tiste, ki ne vsebujejo konzervansov, je rok uporabnosti krajši. Rok uporabnosti je vedno označen na ovojnini, nanj pa še posebej opozorimo v lekarni pri izdaji. Pri tem je poleg roka uporabnosti potrebno skrbno upoštevati navodila o shranjevanju (predvsem shranjujte v hladnem in temnem prostoru) ter navodila o sami uporabi zdravila (pred uporabo pretresite). Krajši rok uporabnosti pa hkrati pomeni tudi več obveznosti za bolnika, da si pri dolgotrajnemu zdravljenju priskrbi zdravilo.
Izdelava magistralnih zdravil je zamuden proces, ki zahteva veliko znanja in izkušenj. A za stroki, kot sta medicina in farmacija, je prav, da na prvo mesto postavljata skrb za vsakega posameznega pacienta. In ravno magistralna zdravila so tisti člen, ki to skrb najlepše predstavijo.
Datum priprave informacije: Februar, 2017