Medsebojno delovanje zdravil

Medsebojno delovanje zdravil (uporablja se tudi izraz součinkovanje, še pogosteje pa izraz interakcija) je pojav, ko zdravilo bistveno vpliva na delovanje in učinkovitost drugega zdravila. Nastopi lahko povečanje ali zmanjšanje pričakovanega učinka zdravila. Nekatere interakcije med zdravili so želene, nekatere pa so neželene in se izražajo kot neželeni učinki zdravila ali kot neuspešno zdravljenje. 

Kje in kako lahko pride do medsebojnega delovanja zdravil v organizmu?

Interakcije med različnimi zdravili so lahko posledica vpliva na prehod učinkovine v kri, porazdelitev, razgradnjo, presnavljanje in izločanje zdravila iz telesa ali vpliva na mehanizem delovanja zdravila.

Ko na primer pojemo zdravilo v obliki tablete, gre ta najprej po požiralniku do želodca. Tam se zadržuje določen čas, ki je odvisen od prisotnosti hrane in drugih dejavnikov. Nekatera zdravila (tablete, kapsule …) razpadejo že v želodcu, nekatera pa šele v tankem črevesju. Večina zdravilnih učinkovin prehaja v kri (se absorbira) preko stene tankega črevesja in se nato po krvi transportira najprej do jeter. Med tem se lahko veže na proteine v krvi ali pa tudi ne. Posamezne zdravilne učinkovine lahko tekmujejo med seboj za ista vezalna mesta na teh proteinih, kar vpliva na delež učinkovine v krvi, ki ima učinek. V jetrih poteka večji del presnavljanja (metabolizma) zdravil, največkrat gre za spreminjanje strukture zdravilnih učinkovin s pomočjo jetrnih encimov. Tako spremenjene zdravilne učinkovine gredo nato v centralni krvni obtok in do mesta delovanja. Določena zdravila spreminjajo delovanje jetrnih encimov in tako vplivajo na pričakovano delovanje ali povečanje neželenih učinkov drugih zdravil. To lahko vodi tudi do hujših zapletov zdravstvenega stanja. Posebno pazljivi moramo biti tudi na sočasno uporabo zdravil, ki imajo podobna delovanja saj delujejo na ista mesta, npr. v celici, encimih … Pri tem se ne seštevajo le zdravilni, pričakovani učinki pač pa lahko tudi neželeni učinki zdravil.

Zakaj je pomembno poznati in upoštevati medsebojno delovanje zdravil?

V splošnem je pogostost interakcij med zdravili relativno nizka. Najpogosteje gre za interakcije, ki nimajo bistvenega vpliva na delovanje drugega zdravila (pogosto rečemo, da interakcije niso klinično pomembne) oziroma je kljub medsebojnemu delovanju ob določeni previdnosti in rednem spremljanju bolnikov možno sočasno uporabljati zdravila. Za nekatera zdravila pa je znano, da je sočasna uporaba odsvetovana (interakcije so klinično pomembne). V nekaterih primerih pa je medsebojno delovanje zdravil tudi koristno, saj se zdravila dopolnjujejo in s tem je pričakovani učinek večji. Ugotovljeno je, da se lahko interakcije različno izrazijo pri vsakem posamezniku.

Večja verjetnost za nastanek interakcij je pri uživanju več zdravil oziroma zdravljenju več bolezni hkrati. Zato je zelo pomembno, da pri sočasni uporabi več zdravil pomislimo tudi na možnost medsebojnega delovanja zdravil in se mu izogibamo, še posebej, če interakcije izrazito vplivajo na delovanje zdravil in učinkovitost zdravljenja. Večje kot je število zdravil, ki jih pacient prejema, večje je tveganje za pojav interakcij in težje je predvideti obnašanje posameznega zdravila v telesu. S podaljševanjem življenjske dobe narašča število pacientov, ki hkrati prejemajo več zdravil.
Večja pozornost je potrebna ob uvajanju novih zdravil, tudi tistih, ki jih ob dolgotrajnem zdravljenju z drugimi zdravili bolnik prejme le za krajši čas (npr. antibiotik, zdravila za zdravljenje bolečine …).

Kje lahko dobimo informacije o medsebojnem delovanju zdravil?

Na ustreznost kombinacij zdravil so pozorni tako zdravniki pri predpisovanju zdravil, kot tudi farmacevti pri izdaji zdravil v lekarni. Zato je zelo pomembno, da pacient pozna katera zdravila redno jemlje, oziroma ima vedno pri sebi celoten seznam zdravil - osebno kartico zdravil. Pogosto pacienti poleg zdravil, ki jih prejemajo na recept, posegajo tudi po zdravilih, ki se izdajajo brez recepta, zeliščnih pripravkih in prehranskih dopolnilih, pri čemer se ne zavedajo morebitnih nevarnosti kombinacij z ostalimi zdravili. Pri vseh zdravilih je torej zelo pomembno, da jih jemljemo tako, kot je navedeno v priloženem navodilu oziroma po nasvetu zdravnika ali farmacevta, ki s svojim znanjem o zdravilih znata oceniti ali se zdravila oziroma druge izdelke lahko uporablja sočasno z določenim zdravilom. Nekatere interakcije med zdravili so take, da se zdravila kljub temu lahko sočasno uporablja, pri nekaterih je potrebna previdnost in spremljanje pojava morebitnih težav, določena zdravila pa se ne sme sočasno uporabljati.

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili je navedeno za vsako zdravilo posebej tudi v priloženem navodilu za uporabo v poglavju: Kaj morate vedeti, preden boste uporabljali zdravilo. Pri podpoglavju Uporaba drugih zdravil so navedena vsa zdravila, dosegljiva na recept ali brez recepta, za katera je znano, da lahko povečajo ali zmanjšajo pričakovani učinek zdravila. Prav zato je v vsakem priloženem navodilu tudi navedeno: Obvestite svojega zdravnika ali farmacevta, če jemljete ali ste pred kratkim jemali katerokoli zdravilo, tudi če ste ga dobili brez recepta.

Nekaj primerov medsebojnega delovanja zdravil:

• acetilsalicilna kislina / nekatera zdravila proti strjevanju krvi;
• zdravilna rastlina Ginko biloba / nekatera zdravila proti strjevanju krvi;
• česen / nekatera zdravila proti strjevanju krvi;
• antacidi (zdravila za zniževanje želodčne kisline, praviloma vsebujejo kalcijeve, magnezijeve in aluminijeve soli) lahko motijo prehod številnih zdravil v kri, zato je potrebno vzeti druga zdravila vsaj eno do dve uri pred ali po zaužitju antacida. Podobno velja za izdelke, ki vsebujejo železo;
• alkohol lahko bistveno spremeni pričakovane učinke zdravil, npr. poveča pomirjajoče (sedativne) učinke zdravil, ki delujejo na centralni živčni sistem; skupaj s paracetamolom lahko povzroči okvaro jeter in ledvic;
• zdravila, ki delujejo na centralni živčni sistem (antidepresivi, pomirjevala, zdravila proti bolečinam …) lahko ob sočasni uporabi še dodatno povečajo neželene učinke zmanjšanja sposobnosti upravljanja vozil in strojev.

V naših lekarnah lahko kadarkoli dobite informacije o medsebojnem delovanju zdravil, z režimom izdaje na recept ali brez recepta. O tem lahko vprašate ob izdaji zdravil ali se dogovorite za osebni posvet - storitev pregled uporabe zdravil.
Lekarniški farmacevti uporabljamo različne vire podatkov pri iskanju informacij o medsebojnem delovanju med zdravil, pa tudi z zdravilnimi rastlinami in njihovimi pripravki, prehranskimi dopolnili, hrano ... V prvi vrsti preverimo podatke v povzetku temeljnih značilnosti zdravila, ki ga proizvajalec zdravila pripravi za strokovno javnost - zdravnike in farmacevte, te informacije pa pregleda in odobri agencija za zdravila. Uporabljamo tudi številne druge literaturne vire, pogosto pa tudi različne podatkovne baze, ki imajo organizirane računalniške programe za iskanje in ovrednotenje medsebojnega delovanja zdravil.

Vaša vprašanja o medsebojnem delovanju zdravil oziroma o zdravilih nasploh lahko posredujete tudi na elektronski naslov info@gorenjske-lekarne.si.

Datum priprave informacije: September, 2024