Medsebojno delovanje zdravilnih rastlin in zdravil

Zdravilne rastline in izdelki iz njih so že od nekdaj zelo priljubljeni za lajšanje blažjih zdravstvenih težav. VSe pogosteje jih bolniki uporabljajo tudi pri kroničnih boleznih. V Sloveniji se najpogosteje uporabljajo zdravilne rastline: kamilica, borovnica, žajbelj, rman, poprova meta, šentjanževka, bezeg in lipa. Zaradi naravnega izvora med ljudmi pogosto velja prepričanje, da so zdravilne rastline in izdelki iz njih varni, manj škodljivi ali celo neškodljivi. Problem pa lahko nastane, kadar se zdravilne rastline ali izdelki iz njih uživajo sočasno z zdravili, predpisanimi in izdanimi na recept, zato naj bolnik vedno poišče zanesljive podatke o varni in pravilni uporabi zdravilnih rastlin ter preveri tudi tveganja ob sočasni uporabi z drugimi zdravili.

Sočasna uporaba zdravilnih rastlin oziroma izdelkov iz njih ter zdravil lahko vodi do medsebojnih součinkovanj. Pride lahko do povečanja ali zmanjšanja učinka zdravil in posledično do škode za zdravje. Največkrat gre za vpliv na presnavljanje zdravila v jetrih, na izločanje zdravila iz telesa ali na mehanizem delovanja zdravila. V splošnem neželena medsebojnega delovanja niso pogosta. Poznani pa so primeri, ko zdravilne rastline bistveno vplivajo na učinkovitost zdravila in zato sočasno uporabo odsvetujemo.

Zdravilne rastline, ki najpogosteje vstopajo v neželeno medsebojno delovanje z zdravili

Šentjanževka lahko okrepi presnovo številnih zdravil, ker zveča raven pomembnih presnovnih encimov in prenašalnih proteinov, zato je učinek drugih zdravil močno zmanjšan ali celo izničen. Povečana razgradnja lahko traja še dva tedna po prenehanju jemanja šentjanževke. To so na primer zdravila indinavir in druga zdravila za zdravljenje raka in aidsa, digoksin za zdravljenje srčnega popuščanja, teofilin za zdravljenje astme in kroničnega obstruktivnega bronhitisa, irinotekan za zdravljenje raka, ciklosporin in takrolimus za zaviranje imunske odzivnosti pri presaditvi organov, simvastatin za zniževanje maščob v krvi, varfarin in druga zdravila za preprečevanje nastanka krvnih strdkov, zdravila za zdravljenje epilepsije, migrene, nekateri antidepresivi in hormonska kontracepcija.
Česen, ginko in ginseng se ne smejo jemati sočasno z zdravili, ki preprečujejo nastanek krvnih strdkov (antikoagulanti, acetilsalicilna kislina), tudi z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, ker se lahko poveča možnost krvavitve. To je še posebej pomembno pri osebah, ki čakajo na operacijo oziroma so jo prestali.
Glog se brez posveta z zdravnikom ne sme jemati hkrati z drugimi zdravili za srce in ožilje: zdravila za zniževanje krvnega tlaka (zaviralci blokatorjev beta, zaviralci kalcijevih kanalčkov), zdravila za uravnavanje srčnega ritma, zdravila za zdravljenje srčnega popuščanja (srčni glikozidi), nitrati, zdravila za pospeševanje izločanja seča. Lahko se poveča ali zmanjša učinek teh zdravil ali poveča možnost nastanka neželenih učinkov.
Baldrijan lahko okrepi pomirjevalni in uspavalni učinek zdravil za pomiritev in uspaval ter vpliva na delovanje zdravil za zdravljenje epilepsije.
Grenivka in grenivkin sok lahko zaradi vpliva na presnovo v jetrih povečata koncentracijo številnih zdravil v krvi.

Tveganje je večje pri uživanju več zdravil hkrati oziroma pri zdravljenju več bolezni

V splošnem velja, naj bolniki s povišanim krvnim tlakom, obolenji ščitnice, boleznimi srca in ožilja, epilepsijo, rakom, sladkorno boleznijo, povišano vrednostjo maščob v krvi sočasno s predpisanimi zdravili ne uporabljajo zdravilnih rastlin in izdelkov iz njih. Večja previdnost je potrebna zlasti pri tistih zdravilih, kjer je meja med želenim zdravilnim in toksičnim učinkom zelo ozka.

Kje lahko dobimo informacije o medsebojnem delovanju zdravilnih rastlin in zdravil?

Informacije o medsebojnem delovanju so navedene v navodilu za uporabo, ki je priloženo vsakemu zdravilu. Natančneje so te informacije predstavljene v poglavju: Kaj morate vedeti, preden boste uporabljali zdravilo. V podpoglavju Uporaba drugih zdravil so navedena vsa zdravila, dosegljiva na recept ali brez recepta, tudi zdravilne rastline in izdelki iz njih, za katera je znano, da lahko povečajo ali zmanjšajo pričakovani učinek zdravila oziroma povzročijo toksičnost.
Zdravilne rastline so pogosto tudi sestavine prehranskih dopolnil, kjer pa običajno tveganja glede sočasne uporabe z zdravili niso navedena, zato velja še večja previdnost oziroma sočasno uporabo odsvetujemo.

Pred uporabo zdravilnih rastlin ali izdelkov iz njih, tudi tistih, ki jih nabere oziroma pripravi sam, naj se bolnik vedno posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom v lekarni in preveri vpliv na predpisana zdravila. Pomembno je tudi, da bolnik vedno pove tako zdravniku kot farmacevtu v lekarni, če in katere zdravilne rastline oziroma izdelke iz njih uporablja.

Datum priprave informacije: Julij, 2024