Mladost brez igle

Kaj so droge?
Pravilnejši izraz za droge so mamila in psihotropne snovi. Njihov vnos v telo (z injiciranjem v žilo ali mišico, vdihavanjem, njuhanjem, kajenjem ali zaužitjem) povzroči kratkotrajno stanje omame, evforije ali druge prijetne učinke.
Mamila znižujejo živčno aktivnost. Imajo omamni ali opojni učinek. So najnevarnejše in tudi najpogosteje uporabljene droge.
SUROV OPIJ IN NJEGOVI DERIVATI - OPIATI: morfin (morfij), kodein, heroin
Psihotropne snovi delujejo na človekovo duševnost - povzročijo določene duševne spremembe:
- Stimulansi izzovejo stanje evforije in zvišajo telesno aktivnost človeka.
KOKAIN, “CRACK”, “ECSTASY”, AMFETAMINI
- Halucinogeni povzročajo stanja, podobna različnim duševnim obolenjem z motnjami čutnega zaznavanja brez zunanjega vzroka.
LSD, HALUCINOGENE DROGE
- Kanabis - konoplja in njeni produkti imajo lahko različne učinke: delujejo stimulativno, pomirjujoče ali halucinogeno.
MARIHUANA, HAŠIŠ, HAŠIŠEVO OLJE, “SKUNK”
Kakšne so nevarnosti in posledice uživanja drog?
Odvisnost od drog je nepremagljiva želja ali potreba po uporabi teh snovi. Pri nekaterih drogah se lahko pojavi že po prvem odmerku.
Glede na vrsto droge je odvisnost lahko psihična ali fizična in psihična:
- Psihična odvisnost je močna čustvena in duševna potreba po odmerku droge. Prenehanje jemanja pa ne povzroči abstinenčnih težav, ampak neustavljivo željo po občutkih ob vnosu droge v telo.
- Fizična odvisnost je stanje prilagoditve telesa na snov. Značilnost je abstinenčna kriza, ki se pojavi ob prekinitvi jemanja snovi (hude telesne bolečine, neprijetne ali nevarne spremembe v presnovi), spremlja jo toleranca.
Toleranca ali odpornost do snovi je zmanjševanje učinka pri ponovnem vnosu enake snovi oziroma potreba po povečevanju odmerkov za dosego istih učinkov.
Abstinenčni sindrom ali kriza je skupek resnih telesnih in duševnih znakov, ko droga začne izginjati iz organizma ob delnem ali popolnem prenehanju jemanja snovi, ki jo odvisnik jemlje dalj časa in v visokih odmerkih.
Čezmeren odmerek droge povzroči znake ohromitve osnovnih funkcij organizma in pomeni veliko nevarnost trajnih posledic in smrti.
Druge posledice jemanja drog so številne telesne okvare s poškodbami notranjih organov (jeter, ledvic, možganov, srca …). Droge pa povzročijo tudi hude psihične motnje, kot so osebnostne spremembe, preganjavica, nespečnost, tesnoba, depresija, motnje spomina …
Kako se izogniti drogam?
- Seznani se z drogami, njihovimi učinki in posledicami.
- Ne zatekaj se k drogi, da bi na ta način reševal/reševala svoje težave, saj bo droga kmalu postala tvoja največja težava.
- Radovednost poteši s pridobivanjem informacij o škodljivosti uporabe drog, ne pa s preizkušanjem le-teh. Naj te ne zavede informacija, da lahko vedno prenehaš z drogo, ker to ni res.
- Bodi samozavesten/samozavestna in imej pozitivno predstavo o sebi.
- Sprosti se, veseli se, bodi v družbi brez droge.
- Velikokrat se o drogah pogovarjaj z učitelji, starši in s prijatelji – bistvo vsega je, da znamo drug drugemu prisluhniti.
- Obstaja nešteto možnosti za preživljanje prostega časa in sprostitev: šport, narava, knjige ... Izkoristi jih, saj ti dajo energijo za lažje premagovanje vsakodnevnih problemov in stresov.
- V nov dan pojdi s pozitivno mislijo: “Ne bom posegel/posegla po drogi in ta cilj bom dosegel/dosegla.”
Zapomni si
Kam po pomoč?
- ŠOLA (psiholog, pedagog, socialni delavec, razrednik …)
- ZDRAVSTVENI DOM (šolski dispanzer, šolski zdravnik, pedopsihiater …)
- CENTER ZA ODVISNOSTI KRANJ tel.: 04 20 82 215
- PEDIATRIČNA KLINIKA LJUBLJANA, Vrazov trg 1,Pedopsihiatrija
- PSIHIATRIČNA KLINIKA, CENTER ZA MENTALNO ZDRAVJE LJUBLJANA, Zaloška 29, Oddelek za mladostnike
- SAMARIJAN – brezplačni zaupni telefon 116 123 - 24 ur dnevno
- TOM – brezplačni telefon otrok in mladostnikov – 116 111
Brizga in igla
Nedovoljene droge, kot so heroin, kokain in amfetamini, so običajno naprodaj kot prah, ki ga je treba pred uporabo raztopiti in tako pripravljen se uporablja za vbrizgavanje. Uporabniki drog tvegajo, da se zaradi (okužene) krvi, s katero pridejo v stik pri nehigienskem načinu injiciranja, okužijo s HIV ali drugimi, s krvjo prenašajočimi se virusi. Zelo nevarna je izmenjava igel, med njimi tudi pobiranje igel, ki so jih drugi odvrgli, izposoja med znanimi in neznanimi osebami, najem ali nakup že uporabljenih brizg. Varnejše injiciranje je, če uporabniki nedovoljenih drog uporabljajo sterilne brizge, sterilne posode za pripravljanje in svežo vodo.
Naj bo že danes ena manj
Datum priprave informacije: Avgust, 2017