7. april - Svetovni dan zdravja - Zdravi začetki, svetla prihodnost

V lekarno se pogosto zatečejo nosečnice in doječe matere, ki iščejo prehranska dopolnila z vitamini. Sebi in svojemu otroku želijo nuditi zdrav razvoj in tako omogočiti svetlo prihodnost, kar je tudi vodilna misel letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila. 
Osnovni temelj prehrane v času nosečnosti in dojenja predstavlja raznovrstna in uravnotežena prehrana s poudarkom na sadju, zelenjavi, kompleksnih ogljikovih hidratih z nizkim glikemičnim indeksom, beljakovinah z višjo biološko vrednostjo in zdravih maščobah. To je namreč ključno za rast, razvoj in zdravje otrok, pa tudi zdravje matere. V kolikor obstaja tveganje za pomanjkanje določenih mikrohranil, je uporaba prehranskih dopolnil upravičena. Potreba po določenih hranilih se lahko v času nosečnosti poveča. 
Najpomembnejše hranilo, za katero obstajajo nesporni dokazi o pomembnosti nadomeščanja, je folna kislina. V številnih študijah so dokazali vpliv folne kisline na zmanjševanje pojavnosti prirojenih napak nevralne cevi. Ženska naj bi v času načrtovanja zanositve, to je vsaj 4 tedne prej in vsaj do konca 12. tedna nosečnosti uživala 400 mikrogramov folne kisline poleg uživanja živil, ki so bogata s folati (stročnice, špinača, zelenolistna zelenjava, oreščki). Pri ženskah z dodatnimi tveganji so priporočljivi višji odmerki, ki jih bo svetoval zdravnik. 
V času nosečnosti se povečajo tudi potrebe po železu na račun preskrbe posteljice in razvoja ploda ter povečane tvorbe rdečih krvničk pri materi. Telo matere se na povečane potrebe prilagodi z izboljšanjem absorpcije, a naj bi imela kljub temu slabokrvnost vsaka četrta nosečnica v razvitem svetu. Priporočen dnevni vnos za železo v Sloveniji znaša 30 mg pri nosečnicah in 20 mg pri doječih materah, a tega vnosa s hrano ni enostavno doseči (na primer, za tak vnos železa bi bilo potrebno zaužiti približno 1 kilogram puste govedine). Absorpcija hemskega železa, ki se nahaja v mesu in mesnih izdelkih, je izrazito boljša v primerjavi z nehemskim železom v živilih rastlinskega izvora, zato so za slabokrvnost bolj ogrožene nosečnice, ki ne uživajo mesa. 
Priporočen dnevni vnos vitamina D je pri nosečnicah in doječih materah enak kot za ostale skupine ljudi. Pomanjkanje je povezano s povečanim tveganjem za določena zdravstvene zaplete. V slovenski raziskavi je bilo ugotovljeno, da ima skoraj polovica nosečnic prenizke ravni D vitamina v krvi. Hrane, ki naravno vsebuje vitamin D, je malo. V poletnih mesecih je pomemben vir sinteza vitamina D3 v koži, kar pa jeseni in pozimi ne zadošča, zato se lahko poslužimo zdravil brez recepta ali prehranskih dopolnil. 
Med esencialnimi omega-3 maščobnimi kislinami z ugodnimi učinki na zdravje povezujemo predvsem eikozapentaenojsko kislino (EPA) in dokozaheksaenojsko kislino (DHA), ki sta prisotni le v morskih ribah. DHA ima poznane učinke predvsem na vzdrževanje normalne funkcije živčnega sistema, kombinacija obeh pa prispeva k normalni funkciji srčno žilnega sistema. S strani evropske agencije za varno hrano je priporočen skupni vnos obeh 250 mg na dan za odrasle. Nosečnicam in doječim materam se poleg tega priporoča še dodaten vnos 100 do 200 mg DHA dnevno. Nadomeščanje omega-3 maščobnih kislin v nosečnosti je povezano z izboljšanjem kognitivnih sposobnosti otroka in boljšim razvojem vida. 
Za pomoč se obrnite na lekarniške farmacevte v enotah Gorenjskih lekarn, kjer vam bomo s svojim strokovnim znanjem pomagali ugotoviti, kakšni odmerki določenih hranil so najprimernejši za zdravje in razvoj vašega otroka ter po potrebi svetovali o izbiri najustreznejšega prehranskega dopolnila.
Povzeto po: Prehranska dopolnila za nosečnice in doječe matere v lekarnah, Barbara Koder, mag. farm. spec.

Datum priprave informacije: April, 2025