Motnje razpoloženja
Motnje razpoloženja pogosteje nastanejo v jesensko zimskem obdobju. Največkrat potekajo v blažji obliki in bistveno ne vplivajo na vsakodnevne dejavnosti. Potrtost, žalost, razočaranje, psihični nemir, tesnobnost in nemoč lahko nastopijo tudi zaradi prevelikih obremenitev, stresnega dela, konfliktnih medosebnih odnosov, prevelikih pričakovanj, odsotnosti obveznosti, sprememb, ki zahtevajo prilagajanje. Opisane težave običajno trajajo krajši čas.
Baldrijanove kapljice, 50 ml
7,36 EUR 
Čaj proti stresu, 70 g
7,85 EUR
Dolgotrajne motnje razpoloženja
Kadar motnja razpoloženja traja dlje časa, več kot dva tedna ter jo spremlja več simptomov in so ti bolj izraziti, gre morda za bolezensko stanje, ki ga imenujemo depresivna motnja. V tem primeru nastopi vsaj eden od naslednjih dveh simptomov: pretežno žalostno, potrto in brezupno razpoloženje ali izguba zadovoljstva in zanimanja za različne, prej prijetne stvari. Pogosto se pridružijo tudi zmanjšanje ali zvečanje telesne mase, motnje spanca, upočasnitev telesnih in psihičnih sposobnosti, občutja ničvrednosti ali neustrezna občutja krivde, zmanjšana sposobnost mišljenja ali koncentracije ali odločanja, ponavljajoče se misli o smrti, samomorilne misli ali celo samomorilni poskusi. Taka stanja zahtevajo strokovno pomoč, zato je potrebno obiskati zdravnika. Posvet z zdravnikom je potreben tudi v primeru, ko se motnja razpoloženja ponavlja. Bolj pozorni moramo biti na nastop znakov motenj razpoloženj tudi pri otrocih, mladostnikih in starejših. Posebna pozornost pri prepoznavanju simptomov in znakov motenj razpoloženj je potrebna pri tistih, ki jemljejo določena zdravila ali so zboleli za nekaterimi telesnimi boleznimi, na primer pri srčno-žilnih boleznih, motnjah v delovanju ščitnice, pri sladkorni bolezni ali rakavih obolenjih. O tem se lahko pogovorite tudi z lekarniškim farmacevtom. Če motenj razpoloženja ne zdravimo, se lahko težave stopnjujejo ter vodijo tudi do povečanega tveganja za samomor.
Samozdravljenje je primerno le za blažje in zmerne oblike motenj razpoloženj pri odraslih
Pri potrtem, brezvoljnem in žalostnem počutju, izgubi veselja ali zanimanja in pomanjkanju energije, ki vplivajo na vsakodnevne aktivnosti, se lahko uporabljajo izvlečki iz šentjanževke. Učinek nastopi po 10 do 14 dneh rednega zdravljenja. Če se po 4 do 6 tednih uporabe šentjanževke stanje ne izboljša, je treba prenehati z jemanjem šentjanževke in se posvetovati z zdravnikom. Pred uporabo šentjanževke je potrebno vedno preveriti vpliv šentjanževke na jemanje drugih zdravil.
Kadar nastopijo težave s spanjem in nespečnostjo, se lahko težave blaži tudi s pripravki iz korenine špajke ali baldrijana, pogosto tudi v kombinaciji z listom navadne melise, storžki oziroma socvetjem navadnega hmelja in zeljo pasijonke.
Zdravilne rastline se lahko uporabljajo v obliki zdravilnih čajev ali izvlečkov iz zdravilnih rastlin, vgrajenih v kapljice, kapsule ali tablete.
Zdravljenje z zdravili na recept
V primeru zmernih in težjih oblik motenj razpoloženja se za zdravljenje uporabljajo zdravila iz skupine antidepresivov. Pomembno je vedeti, da učinek teh zdravil običajno nastopi v dveh do štirih tednih rednega jemanja. Na začetku zdravljenja lahko nastopijo neželeni učinki, kot so na primer siljenje na bruhanje, nespečnost, omotica, zaspanost, glavobol, suhost ust. Ti neželeni učinki so običajno blažje oblike in prehodne narave. Bolnik lahko najprej pričakuje izboljšanje spanja, nato manj upočasnjenosti in utrujenosti in šele nato povečanje aktivnosti. Prav tako moramo upoštevati, da je potrebno zdravilo za zdravljenje depresije jemati redno in tudi po tem, ko se oseba že popolnoma dobro počuti. Šele, ko je bolnik določen čas brez znakov in simptomov, značilnih za motnjo, mu zdravnik poda navodila za postopno opuščanje zdravil. Sicer je velika verjetnost, da se bo motnja razpoloženja poslabšala ali ponovila.
Kako si lahko pomagate sami?
Motnje razpoloženja se lahko ublaži tudi z redno telesno dejavnostjo, redno in zdravo prehrano, tehnikami sproščanja, izogibanju pitja alkoholnih pijač, ukvarjanjem z novimi in zanimivimi dejavnostmi, druženjem s prijetnimi ljudmi.
Motnje razpoloženja so vedno odvisne od posameznika, od njegovih stališč in osebnih izkušenj. Pomembno pa je, da oseba o tem spregovori z drugimi, je pozorna na čas trajanja in se v primeru večjih težav pravočasno odloči za ustrezno pomoč. Za nasvet lahko vprašate tudi v lekarni.
Datum priprave informacije: Julij, 2024
