Nadomeščanje tekočine in soli pri dehidraciji
Primanjkljaj vode v organizmu opisujemo kot izsušenost organizma oziroma dehidracijo. Lahko se pridruži tudi primankljaj soli (elektrolitov). Nastane zaradi povečane izgube telesnih tekočin ali zaradi premajhnega dnevnega vnosa tekočine, lahko pa je tudi kombinacija obeh vzrokov. Nastopi lahko na primer pri intenzivni telesni aktivnosti, driski, bruhanju, nezadostnem nadomeščanju tekočine v daljšem obdobju, povečanem znojenju ...
Voda ima v človeškem telesu pomembno vlogo
Voda predstavlja kar 60 – 70 % telesne mase človeka. Pri otrocih je delež vode še večji, s starostjo se zmanjšuje. Voda ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, preko krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, varuje organe in vezivna tkiva ter se nahaja v prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočinah. Telo izgublja vodo preko kože z znojenjem, preko ledvic z urinom, preko pljuč z izdihanim zrakom in preko črevesja z blatom.
Kakšni so znaki dehidracije?
Prvi znak je občutek žeje. Na to vpliva več dejavnikov, kot so starost, spol in okolje.
O stopnji dehidracije se lahko orientiramo tudi po količini in barvi urina. Temno rumen ali rjavo rumen urin, manjša količina urina in manj pogosto uriniranje so jasni pokazatelji pomanjkanja vode v telesu.
Zgodnji znaki dehidracije so tudi glavobol, utrujenost, izguba apetita, suha usta in pospešen pulz, lahko tudi zmedenost. Opazimo lahko tudi zmanjšano prožnost kože, zmanjšano vlažnost sluznic ter vdrte oči. Pogosto dehidracijo spremljajo tudi težave z izločanjem blata, ki je gosto, trdo, izločanje pa je le enkrat do dvakrat v tednu, kljub zadostnemu vnosu hrane.
Skrbimo za zadosten dnevni vnos tekočine, najbolje s pitjem vode
Izgubljeno tekočino je potrebno stalno nadomeščati s pitjem nealkoholnih pijač, zlasti vode. Nekaj vode zaužijemo s hrano, nekaj se je tvori pri presnovi hranil v telesu, večji del pa jo zaužijemo ob pitju tekočin. Za odraslo osebo naj bi zadoščalo povprečno 2-3 litra tekočine na dan. Pitje vode naj ne zamenja pitje kave, pravega čaja, gaziranih, zelo sladkih in alkoholnih pijač. Kofein, alkohol in sladkor namreč še dodatno povečajo izločanje vode iz telesa. Za zadosten vnos tekočine poskrbimo s pitjem tekočin preko celega dneva, kar je še posebej pomembno v vročih poletnih dneh ali pri telesnih aktivnostih. Poleg tekočine poskrbimo tudi za zadosten vnos soli.
Posebno skrb namenimo dehidraciji pri otrocih, starostnikih in določenih obolenjih
Otroci in starejši imajo lahko zmanjšan občutek žeje, zato je nujna še večja skrb za zadosten vnos tekočine tekom celega dneva. Otrok je hitreje prizadet, saj velik delež organizma predstavlja voda.
Ne glede na vzrok dehidracije (na primer zaradi driske ali bruhanja) je pri vseh starostih prvi in najpomembnejši ukrep preprečitev nadaljnje dehidracije z nadomeščanjem tekočine in elektrolitov. V ta namen se uporabljajo peroralne rehidracijske soli, s katerimi pripravimo vodno raztopino. Količina raztopine, ki jo je potrebno popiti, je odvisna od stopnje dehidracije. Tekočino nadomeščamo v manjših količinah in to večkrat ponovimo. Ob poslabšanju in oslabelosti je nujen posvet z zdravnikom, ki se glede na stopnjo dehidracije lahko odloči tudi za sprejem v bolnišnico.
Povečan vnos toplih tekočin je priporočljiv tudi pri zdravljenju bakterijskih in virusnih obolenj.
S starostjo je možnost za nastanek dehidracije večja, saj so starejše osebe pogosto nagnjene k premajhnemu vnosu tekočine. Včasih starejši bolniki odklanjajo tekočino, ker je povečan vnos tekočine povezan tudi z večkratnim odvajanjem urina. Lahko so prisotne tudi težave z nehotenim in nenadzorovanim uhajanjem urina, kar je še posebej moteče ponoči in če mora oseba od doma.
Bolniki, ki uživajo zdravila, naj skrbijo za ustrezen vnos tekočine. Le bolniki, ki jim je zdravnik svetoval omejen vnos tekočine (na primer pri srčnem popuščanju), naj zaužijejo le priporočene dnevne količine.
Prevelika izguba telesnih tekočin lahko nastopi tudi v primeru nepravilne uporabe zdravil za odvajanje vode iz telesa (diuretiki). Težave z dehidracijo in elektrolitskim ravnovesjem lahko nastopijo zlasti v primerih, če jih bolniki uživajo v prevelikih količinah in prepogosto.
Nadomeščanje tekočine pri telesni aktivnosti
V času večje fizične aktivnosti (športne dejavnosti, delo na prostem …) spijemo dva do štiri kozarce hladne (ne mrzle) brezalkoholne pijače na uro. Smiselno je uporabljati tudi izotonične raztopine, s katerimi nadomeščamo ogljikove hidrate in elektrolite, ki se izgubljajo s potenjem. Z uporabo teh raztopin prispevamo k ohranjanju vzdržljivosti pri daljših telesnih naporih ter povečujemo absorpcijo vode med telesno dejavnostjo. Rehidracijske soli za pripravo vodne raztopine so na voljo tudi v lekarnah, kjer vam bomo svetovali tudi, kako jih pravilno uporabljate, da preprečite dehidracijo, izboljšate vzdržljivost in poskrbite za dobro počutje.
Datum priprave informacije: Junij, 2020