Prekomerno potenje
Potenje je normalna telesna funkcija, s katero uravnavamo telesno temperaturo in izločamo iz telesa nekoristne in zdravju škodljive snovi. S potenjem telo oddaja odvečno toploto in se tako hladi. Pri povprečnem človeku se tvori 0,1-1 liter potu dnevno.
Prekomerno potenje ali hiperhidroza se pri večini ljudi normalno pojavi zaradi visoke zunanje temperature predvsem v toplejših mesecih, pri športnih aktivnostih ter fizičnem delu in ob povišani telesni temperaturi zaradi različnih bolezni. Na povečano potenje vplivajo tudi psihični stres, hormonske spremembe v nosečnosti in menopavzi, debelost; vzrok so lahko tudi nekatere bolezni, pri katerih je moteno delovanje žlez znojnic (motnje delovanja ščitnice, sladkorna bolezen, hipoglikemija in druge). Nekateri ljudje imajo težave s potenjem, če uživajo močno začinjeno hrano ali alkohol ali zaradi kajenja. Približno 0,05 odstotka ljudi pa se poti brez očitnega vzroka, največkrat pod pazduhami, sledijo stopala, dlani in obraz.
Znoj izločajo žleze znojnice, ki so neenakomerno porazdeljene po celem telesu. Največ jih je na dlaneh in podplatih, pod pazduhami, v dimljah, okrog prsnih bradavic, v lasnih foliklih, na čelu in nosu. Ločimo dve vrsti žlez znojnic – eksokrine in apokrine. Eksokrine žleze znojnice so prisotne v koži celotnega telesa in delujejo že od rojstva. Izločajo slano prozorno tekočino brez vonja, ki je sestavljena iz 99% vode in 1% soli. Apokrine žleze znojnice so prisotne predvsem v pazduhah, okrog prsnih bradavic in popka, ter v genitalijah. Aktivirajo se šele v puberteti zaradi vpliva spolnih hormonov. Znoj, ki ga izločajo je sestavljen iz beljakovin in lipidov ter daje značilen vonj ljudem. Do neprijetnega telesnega vonja pride, ko bakterije, ki se nahajajo na koži, razkrajajo beljakovine in lipide, ki se izločajo iz apokrinih žlez.
Močno potenje in neprijeten vonj lahko močno vplivata na psihološko stanje in družabno življenje posameznika. Obstajajo različne metode preprečevanja in zdravljenja motečega potenja. Kadar želimo preprečiti le neprijeten telesni vonj, svetujemo uporabo deodoranta. Deodoranti vsebujejo snovi (aluminijeve ali cinkove soli, alkohol, aromatična olja), ki zmanjšajo število bakterij na koži, ter pogosto tudi dišave, ki prikrijejo neprijeten vonj. Osebe z zelo občutljivo kožo, ki se hitro razdraži, lahko uporabljajo kristalni deodorant. Za njegovo delovanje so odgovorne kristalne soli, ki zmanjšujejo razrast bakterij. Kadar pa želimo preprečiti močno potenje, svetujemo uporabo antiperspiranta. Običajno so aktivne sestavine v njih aluminijeve soli (aluminijev klorid in aluminijev klorohidrat). Le-te začasno delno zamašijo žleze znojnice in s tem zmanjšajo izločanje potu. Pri najučinkovitejših antiperspirantih je učinek opazen nekaj dni. Svetujemo, da antiperspirant nanesete zvečer na čisto, suho in nerazdraženo kožo. Na začetku ga nanesite vsak večer, nato vsak drugi večer, ko se stanje izboljša, pa podaljšajte tudi časovni razmak med nanosi. Močnejših antiperspirantov ne nanašajte vsakodnevno daljši čas, ker lahko povzročijo draženje kože.
V zadnjih letih se veliko piše o vplivu aluminijevih soli v izdelkih proti potenju na razvoj raka dojke. Znanstveno potrjene raziskave, ki bi nedvoumno dokazale ali ovrgle to povezavo žal še vedno ne obstajajo. Mnenje Ameriške agencije za zdravila in hrano (FDA) pa je, da je uporaba aluminijevih soli v deodorantih in antiperspirantih varna. Veliko več aluminija tudi vnesemo v telo s hrano in vodo, kot ga pride v telo preko kože po uporabi izdelkov proti potenju.
Pri težavah s potenjem je priporočljivo tudi, da nosite zračna oblačila in obutev iz naravnih materialov (bombaž, lan in usnje), poleg tega naj bodo oblačila zelo svetlih ali temnih barv, saj se na njih potni madeži manj opazijo. Skrbite za dobro osebno higieno ter se izogibajte kavi, alkoholu, energijskim pijačam in močno začinjeni hrani. Uporabljate lahko tudi ščitnike za pazduhe, ki vpijajo pot.
Včasih proti prekomernemu potenju ne pomaga nič od naštetega. Takrat nam ostanejo še druge možnosti, kot so uporaba zdravil, psihoterapija, iontoforeza, botoks in kirurški postopki zdravljenja, odločitev za vsaj nekatere izmed njih pa je treba skrbno pretehtati.
Datum priprave informacije: Februar, 2014