Samokontrola glukoze v krvi
Koncentracija glukoze v krvi (glikemija) je pri zdravem človeku ves čas uravnavana znotraj ozkega območja. Za primerno urejenost glikemije skrbi trebušna slinavka, ki glede na potrebe izloča hormon inzulin. Pri sladkorni bolezni pa zaradi pomanjkanja inzulina oziroma nezadostnega odziva tarčnih tkiv na inzulin, pride do zvečanja glikemije.
Redno merjenje koncentracije glukoze v krvi, ki ga opravlja bolnik (kar imenujemo tudi samokontrola), je lahko pomemben dejavnik nadzora nad sladkorno boleznijo.
Najhitrejša in največja nihanja krvnega sladkorja so možna pri bolnikih, ki se zdravijo z inzulinom. Merjenje glukoze v krvi je pomembno zaradi preprečevanja zapletov pri hipoglikemiji (nizki vrednosti glukoze v krvi), na primer ob telesni dejavnosti, zmanjšanem vnosu hrane ter za prilagajanje terapije. Glavni cilj samokontrole je redno dodatno spremljanje krvnega sladkorja z namenom ugotavljanja prevelikih odstopanj izven zastavljenih ciljnih vrednosti in preprečevanje kroničnih zapletov sladkorne bolezni.
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 so začetni ukrepi zdravljenja nefarmakološki, kamor sodijo zdrava prehrana, redna telesna vadba, vzdrževanje primerne telesne teže. Tudi v začetni fazi je zaželena vsaj občasna samokontrola. Tako lahko s prilagoditvijo življenjskega sloga še pred uvedbo zdravil ugodno vplivamo na razvoj bolezni in upočasnili njen potek. Pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 z zdravili, ki jih bolnik zaužije, se ravno tako priporoča občasno spremljanje koncentracije glukoze v krvi. Raziskave so pokazale, da sta pri tistih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki redno nadzirajo glukozo v krvi, obolevnost in umrljivost pomembno manjši kot pri bolnikih, ki samokontrole ne izvajajo.
Kako izbrati merilnik glukoze v krvi?
Pred izborom merilnika glukoze v krvi (glukometra) je potrebno razmisliti, kaj od merilnika pričakujemo:
- Kako pogosto bom glukometer uporabljal?
- Ali ga bom uporabljal le za osnovne meritve, želim čim bolj enostavno uporabo?
- Želim dobro viden, osvetljen zaslon?
- Želim merilnik z dodatnimi funkcijami?
- Želim glukometer, pri katerem ne bi bilo potrebno sprotno menjavanje lističev?
- Želim računalniško spremljanje rezultatov (nekateri glukometri imajo že vgrajeno ustrezno programsko opremo)?
- Kakšna je pripadajoča prožilna naprava, s katero pridobim kapljico krvi?
Kako pravilno izvedem meritev?
Pred vsakim merjenjem je potrebno roke temeljito umiti z vodo in milom ter jih osušiti, saj so ravno nečiste roke pogost razlog za odstopanja rezultatov. Pripravimo sprožilno napravo z lancetami in se zbodemo v prst. Prvo kapljico krvi obrišemo s sterilno gazo ali alkoholnim robčkom (počakamo, da se posuši!) in nato drugo kapljico krvi prenesemo na testni listič. Novejši merilniki že omogočajo samodejni vlek krvi, zato kapljico samo prislonimo na začetni del testnega lističa in ne razmažemo po površini! Merilnik in testne lističe vedno uporabljajmo v skladu z navodili proizvajalca. Počakamo na rezultat meritve, ki ga zabeležimo v dnevnik.
Kdaj je priporočljivo meriti glukozo v krvi?
Običajno enkratna meritev glukoze v krvi z namenom samokontrole ne poda prave ocene urejenosti glikemije, še posebej, če ne upoštevamo vpliva hrane. Praviloma se glukoza v krvi izmeri pred obrokom in/ali 90 min do 2 uri po obroku. Občasne posamezne meritve največkrat ne povedo zadosti, zato je bolje napraviti strukturirane, ciljano usmerjene meritve.
Možno je narediti tudi t.i. profil meritev, ko vrednosti glukoze lahko spremljamo na več načinov:
- celodnevni profil (merimo en dan v tednu): na tešče in po zajtrku, pred kosilom in po kosilu, pred večerjo in po večerji, pred spanjem in ponoči
- diagonalni profil: merimo 3 dni zaporedoma, prvi dan na tešče in po zajtrku, drugi dan pred kosilom in po kosilu, tretji dan pred večerjo in po večerji
- profil na tešče (merimo tri dni zaporedoma): prvi dan zvečer pred spanjem, drugi dan zjutraj, na tešče in zvečer pred spanjem ter tretji dan zjutraj, na tešče
Okvirne ciljne vrednosti so glukoza na tešče 4 - 6,9 mmol/l in po obroku pod 11mmol/l. Meritve beležimo in se ob povišanih vrednostih pogovorimo z zdravnikom.
Kaj je dobro vedeti pri rokovanju z glukometrom, lističi in lancetami?
- Testni lističi ne smejo biti izpostavljeni previsokim ali prenizkim temperaturam ter vlagi. Shranjujemo jih na sobni temperaturi in dosledno zapiramo pokrovček vsebnika. Redno preverjamo tudi rok uporabnosti.
- Za merjenje se vedno uporablja isti merilnik, rezultat meritve pa se primerja le z laboratorijem. Med meritvama lahko pride do rahlega odstopanja, ki pa mora biti čim manjše.
- Lancete so namenjene za enkratno uporabo. Po uporabi jih ustrezno zaščitite (pokrijete nožek), zbirajte jih v ustrezni posodi, nato pa odnesite na zbirališče nevarnih odpadkov. Nikoli ne uporabljajte lancete, ki jo je predhodno uporabil nekdo drug. Pred prvo uporabo je dobro vaditi uporabo lancetnika, da ste potem popolnoma pripravljeni na meritev.
Farmacevtski slovarček
SAMOKONTROLA GLUKOZE - merjenje koncentracije glukoze v krvi, ki ga opravlja bolnik doma
LANCETA - koničast dvorezen nožek, vstavljen v merilnik krvnega sladkorja, ki ga uporabnik sproži, npr. na prst, in tako pridobi kapljico krvi za preiskavo
Datum priprave informacije: November, 2021